V nogometu se pogosto postavlja vprašanje kdaj je čas za korak naprej? Izbira pravega trenutka je lahko ključna pri razvoju mladega nogometaša.

Ravno pred kratkim smo bili priča velikemu prestopu v Sporting CP. Govora je seveda o Andražu Šporarju. Šele z 21 leti, ko je dojel, da je prerasel slovenski ligaški nogomet, se je podal v Švico k Baslu.

Pri enaindvajsetih letih je bil dovolj zrel za igranje v tujini in liga, ki jo je izbral se zdi idealna. Švicarska liga je bila odlična vmesna postaja do največjih nogometnih lig in z rednim igranjem je bil nogometni razvoj zagotovljen. 

Andaževa pot se zdi dobro začrtana in pravilna. In prav tu je treba iskati vzporednice s potjo najmlajših nogometašev. Nekateri cicibani pri selekcijah U7 in U9 iztopajo zaradi različnih dejavnikov.

Predvsem tisti, ki igrajo za manjše vaške klube, hitro postanejo tarča večjih lokalnih klubov. Tu glavno vlogo odigrajo starši, ki pa na žalost, dostikrat podležejo nezdravim ambicijam. Od samega otroka je odvisno kakšno okolje je boljše za njegov nogometni razvoj.

Odgovore na ta vprašanja morate poiskati starši sami, saj vi najbolje poznate svoje otroke. V najnižjih selekcijah igrajo klubi na nivoju MNZ vse do selekcije U15. Za starejše dečke, kadete in mladince pa imamo že lige na državnem nivoju.

Nobenega dvoma ni, da se morajo vsi najboljši igralci razvijati v državnih ligah. Nekaterim so se te lige zdele premajhen poligon za nogometni razvoj. Spomnimo se le nešteto primerov, ko so slovenski kadeti ali mladinci odhajali v tujino. Nekateri k velikim evropskim klubom. Ali se spomnite koliko jih je tam dejansko uspelo?

Kdaj je čas za korak naprej? To je vprašanje, ki pogosto razdvaja v svetu otroškega nogometa. To je vprašanje, ki nam de še več vprašanj in manj odgovorov.

Podoben problem opažajo tudi v drugih sredinah. O tej problemati so opzorili tudi v NK Škofja Loka. 

Primer objavljamo v celoti (Vir: Facebook)

"Objavljamo še en prispevek našega kluba v boju proti nemoralnem in nespametnem novačenju otrok vsepoprek.

Včeraj smo obljubili, da bomo poslali na NZS obvestilo v zvezi s težavami, ki se dogajajo v našem klubu, zaradi nenadnih prestopov v drug klub. Naš cilj ni zadrževati naše domače igralce, da bi igrali samo v Škofji Loki, do veteranov. Naš namen je, da se otroci, ki prerastejo našo sredino z veseljem vrnejo v domači klubi in po prenehanju "tekmovalnega" nogometa, zaigrajo za člansko ekipo Škofje Loke in na koncu za veteransko ekipo s prijatelji iz svoje mladosti.
Klub bo našim otrokom stal ob strani, kakor koli se odločijo. Naša želja je, da se z otroci in starši pogovorimo, preden gredo od nas. Predvsem nas zanima zakaj je do prestopa prišlo, da bi lahko tudi naše delo v bodoče izboljšali, predvsem pa bi jim radi obrazložili pozitivne in negativne plati prestopa v drugo sredino.

Tole v nadaljevanju smo danes poslali na NZS:

Spoštovani!

Sem Josip Matanović, trener in član Upravnega odbora NK Škofja Loka.
Včeraj sem vas kar nekajkrat klical v zvezi z načinom registracije in prestopi igralcev, zlasti mladoletnih otrok. Pri tem me predvsem zanima zakaj izpisnice sploh imamo, če pa otroka tako ali tako v domačem klubu ne moremo zadržati?

V čem je težava? Povedali ste mi, da je ne izdaja izpisnice prepovedana z Zakonom o športu in da se lahko igralci (seveda z dokazili, da so zaprosili za izpisnico), obrnejo na Inšpektorat za šport.

V navodilih ves čas omenjate otrokove pravice, čeprav trenerji in razni predstavniki klubov kličejo mladoletne otroke, jih v svoje sredine vabijo preko družabnih omrežij, kot je Instagram, Facebook, Messenger... Ali to ni sporno? Predvsem, da odrasle osebe neposredno kličejo otroke in jih prepričujejo ter zavajajo o boljših pogojih, pri tem pa nesramno govorijo o klubu, katerega član je otrok ter domačih trenerjih. Če ne drugega, je prav gotovo moralno sporno.

Zanima me ali lahko prijavimo te trenerje in predstavnike klubov, ki izkoriščajo obstoječi sistem registriranja? Brez potrebe je kazati s prstom na Ministrstvo za šport. Predlagam, da enostavno ukinete izpisnice, saj pri amaterskih igralcih nimajo nobenega pomena. Zakaj izpisnice sploh obstajajo, če jih tako ali tako moramo v vsakem primeru izdati, sicer smo lahko kazensko ovadeni?

Pri vsem tem se mi porajajo dvomi. Kaj se dogaja z otroki, ki veliko premladi, nekateri celo pri 10-ih letih, zapuščajo domače klube, svoje prijatelje, sošolce in odidejo (predvsem zaradi ambicij staršev) v "boljše" klube, da bi imeli boljše pogoje za treniranje, težje tekme,....veliko preveč stresa, ki ga večina otrok ne prenese. Ali to koga sploh zanima? Ali pa vse prepuščate nevednim staršem in otrokom?

Menim, da to, kar se dogaja pri nas v zadnjem času, ni dobro za otroke, ki velikokrat pri 16-ih letih, zaradi prezgodnjega selekcioniranja, prenehajo igrati nogomet. Največkrat zaradi občutka, da jih je nekdo pošteno izkoristil. Po drugi strani pa manjši klubi samo tonemo in nimamo niti najmanjše možnosti napredovanja.
Predlagam, da NZS kaj več stori na področju zaščite mladoletnih igralcev.
V upanju, da dobim kakšen odgovor, vas lepo pozdravljam!"

Nekaj lahko trdimo z gotovostjo. Primer Andraža Šporarja je pokazal, da moramo biti potrpežljivi in premišljeni.

Pod komentarji nam lahko zaupate svoj pogled na to temo in se aktivno vključite v iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja.