Ali z igranjem na zmago ustvarjamo zmagovalce?

Objavljeno dne: 10.06.2019

 

 

 

Že dobrega pol desetletja se ukvarjam z učenjem nogometnih korakov najmlajših nogometašev. Pri tem sem spoznal kar nekaj kolegov in staršev, katerih edini cilj je bila zmaga njihovih varovancev, otrok.


Ali je pomembno, da igramo pri otrocih na rezultat (v mislih imam otroke vsaj do 10. leta starosti), ali pa bi moral biti rezultat postranski cilj, do katerega lahko pride otrok, ekipa s pomočjo naučenega.



Marsikdaj pozabljamo, zakaj smo se mi v svoji rani mladosti odločili za igranje nogometa. Ali so nas na zelenico prvi popeljali starši?

Morda so nas k nogometu pritegnili prijatelji ali trenerji, ki so jih opazili v šolah, na igrišču ali ulicah, vsem pa je bilo skupno le eno; da se na igrišču družimo, spoznavamo in poizkušamo nekaj inovativnega, skratka UŽIVAMO.

Žal smo trenerji tisti, ki imamo prevelike ambicije oziroma le-te nepravilno usmerjamo. To se v večini primerov zelo maščuje.

Otroci več v igri ne uživajo, počasneje napredujejo in na koncu enostavno prenehajo z igranjem.
Še vedno v veliki meri prevladuje prepričanje, da je potrebno otrokom pokazati, kdo je tu "šef", pri čemer morajo otroci že od malih nog zasledovati "zmagovalno mentaliteto".

Si predstavljate, kakšno breme nosijo 8.-9. let stari otroci, ki morajo žogo najprej osvojiti, jo podati in spretno voditi po zelenici?

Tu sledijo pritiski s strani starševskega pogleda in kričanja onkraj ograje in na koncu še trener, ki od njih pričakuje čudežne dečke, da preigrajo nasprotno moštvo z enim dotiko in da  še "napadalec" sprejme žogo v zraku in zabije gol? Huda stvar.

Si predstavljate, da otrok za pravilno tehnično izvedbo mora porabiti 3/4 svoje pozornosti (odrasli nogometaš porabi za pozornost pri izvajanju tehničnega elementa zgolj 5 %!!!), pri čemer se še pri "tekmi" posamezni tehnični element zgolj uči?

Ali ima v pri tej kapaciteti otrok dovolj zmožnosti, da še posluša trenerja z navodili kot so "nabij", "probij" itd.? In ali lahko otrok osvoji pričakovanja trenerjev, staršev na tekmi kljub temu, da se še določenih tehničnih elementov ni učil? Seveda NE!

Otroke pri tem ne vodi nobena zunanja motivacija, kot npr. zmaga, nagrada itd. Vodi jih izključno notranja motivacija, kot so izboljšanje veščin, osebno dokazovanje in druženje s prijatelji.

Zato moramo tu predvsem starši in trenerji narediti svojo vlogo in jih spodbujati k temu, da tekmujejo sami s seboj (izboljšujejo elemente tehnike, katero osvajajo na treningih in le to poskušajo izvesti v tekmi). Tako usmerjeni otroci so izključno usmerjeni na nalogo in ne na rezultat.

In kako potem ustvarjamo zmagovalce? Preprosto! Če bodo otroci usmerjeni na izboljšanje svojih sposobnosti in ne bodo pogojeni z rezultom tekme, bodo otroci zelo motivirani in bodo hitreje napredovali. Če pa bodo otroci pogojeni z zunanjo motivacijo, bo mogoče kratkoročni rezultat hitrejši, vendar bomo dolgoročno vzgojili manj kvalitetnejših igralcev.

Zato je potrebno, da predvsem mi trenerji preklopimo v glavah mišljenje, da je npr. liga U10 mesto za NAŠE dokazovanje.

 

 

 

 

 

Booking.com

Komentarji

  • Damjan medved
    25. 9. 2019 ob 7:36

    Se enkrat brez imena in priimka, lahko se z marsicem strinjam je pa kar nekaj stvari ki ne drzijo , to da je otrokom vseeno ce zmagajo pa stoprocentno ne drzi in ce bi se teh nacel drzali nikoli ne bi bilo igralcev kot so ilicic, oblak, zahovic... res pa je da ni nihce messi ali ronaldo kot si vecina starsev to predstavlja in od otrok res vcasih prevec pricakujemo tudi jaz ampak to je car te igre da vsak klub sanja da lahko premaga najboljso ekipo, ce pa se to uresnici je pa odvisno od borbe in srece.

Napiši svoje mnenje

Najbolj brano

Booking.com