Otroci trenirajo nogomet, da bi ga igrali

 

 

 Zelo lep prizor je gledati otroke kako se podijo po nogometnih zelenicah. Pozitivna energija, ki jo ustvarjajo je pogosto nalezljiva. V teh trenutkih pa bi morali biti pozorni tudi na igralce, ki ne dobivajo toliko priložnosti za igro. Ponavadi so to fantje, ki imajo neizmerno veselje do nogometa, a dobivajo zelo malo priložnosti za igro, ker nogometno nekoliko zaostajajo za svojimi vrstniki.

To, da pri otrocih rezultat ni pomemben je dejstvo, a pogosto se trenerji tega vodila ne tržijo. Prepogosto se dogaja, da obrobni igralci dobivajo priložnost le ob visokem vodstvu svojega moštva. In kar je še huje, tudi takrat je ta priložnost zelo omejena.

V vsakem MNZ tekmovanju obstajajo ekipe, ki dominirajo in večino nasprotnikov z lahkoto premagujejo tudi z dvoštevilčnim številom zadetkov. Dogaja se, da tudi na takšnih tekmah nekateri manj talentirani igralce ne dobivajo priložnosti v prvi postavi. A si predstavljate kaj bi to pomenilo nekaterim otrokom?

Trenerji, ki ne razmišljajo o teh stvareh se naj zamislijo. Dolžnost trenerja ni, da premaguje nedorasle nasprotnike in zahteva od svoje ekipe, da jim nasuje veliko zadetkov. Dolžnost trenerja je, da njegovi igralci napredujejo in predvsem, da išče načine, da mladi igralci doživijo čim več lepih in nepozabnih trenutkov.

Če se kateremu trenerju zdi, da določen igralec ni zadosti dober za njegovo moštvo mora pokazati karakter in se pogovoriti s starši. Pogosto so to nekateri dečki, ki ljubijo nogomet in radi trenirajo. Potrebno jih je usmeriti v okoliške klube, ki delajo dobro in nimajo tako močne konkurence glede igralskega kadra.

Starši morajo biti realni in potem svoje otroke vpisati v klub, ki bo njihovim otrokom omogočil polno izkušnjo treniranja in igranja nogometa. Škoda je, da nekateri starši to ne razumejo in svoje otroke ne usmerjajo pravilno. Dogaja se celo, da nekateri mladi igralci raje prenehajo igrati nogomet, kot da bi odšli v manj konkurenčen okoliški klub.

Smo se kdaj vprašali, če je na mestu teza, da bi otroci raje igrali za klub, ki izgublja, kot sedeli pri klubu, ki zmaguje! Ne samo otroci. Tudi vsi odrasli igralci, ki imajo zares radi nogomet tako razmišljajo. Pokazatelj nogometnih ambicij je želja po treniranju in predvsem igri in nikakor ne status kluba pri katerem je igralec registriran.

 

 

 

 

Komentarji

  • Boštjan
    10. 1. 2018 ob 8:17

    Saj to je to. Poznam veliko primerov. Tule s(m)o pa res krivi starši. Vse skupaj eno neverjetno pritiskanje. Druge otroke vidimo, pri svojem pa nismo realni.

  • TS26116
    10. 1. 2018 ob 20:23

    Se popolnoma strinjam. Velja tudi za deklice. S tem, da tam je še večji problem, ker dekliških klubov je dosti manj in nimaš možnosti otroka kar tako preprosto prestaviti drugam, kjer bi imela možnost igrati, uživati v igri, se družiti z vrstnicami... na pa samo sedeti na klopi in čakati, kdaj se je bo trener usmilil in jo poslal v igro za 1-2 min. In najbolj žalostno je, da se to dogaja tudi na treningih ne samo na tekmah. In to govorim o deklicah, ki "trenirajo" šele nekaj mesecev in logično še ne morejo iti v korak s tistimi, ki trenirajo nekaj let ali so celo 2-3 leta starejša.

Napiši svoje mnenje