Ali so res otroci na podeželju bolj gibalno sposobni?

 


Mnogi avtorji (Planinšec 1997, 62; Petrovič et al. 2000, 25; Pogorelčnik 2006, 58; Planinšec et al. 2006, 9; Joens Matre et al. 2008, 52; Matejek in Planinšec 2008, 88; Dolenc et al. 2008, 63) so ovrgli hipoteze o tem, da naj bi bili podeželski otroci bolj povezni z naravo, da naj bi imeli več naravnega prostora in da naj bi bili gibalno dejavnejši.

Ugotovili so namreč, da podeželskim otrokom primanjkuje športnih površin za izvajanje športnih dejavnosti ter da se v primerjavi z mestnimi šolami na podeželskih ne ponuja dovolj dodatnih športnih programov in vsebin, pa tudi športne infrastrukture je v primerjavi z mestno na podeželju manj.

Zato morajo starši voziti otroke v mesto, če se le-ti želijo športno udejstvovati. Vse navedene raziskave so pokazale, da so mestni otroci v primerjavi s podeželskimi gibalno dejavnejši. Doupona Topič in Petrovič (2007, 157) ugotavljata, da medodraslimi prebivalci različnih krajevnih skupnosti obstajajo razmeroma velike razlike glede športne aktivnosti, saj so stanovalci podeželja mnogo manj aktivni kot prebivalci mesta in primestja.

Zadnji se glede športne aktivnosti bistveno med seboj ne razlikujejo, kljub temu pa prebivalci iz primestja kažejo nekoliko kakovostnejši odnos do športa.

Nasprotno pa so nekatere raziskave pokazale, da so podeželski otroci v primerjavi z mestnimi gibalno dejavnejši, saj preživijo več časa na svežem zraku, igrajoč se različne igre (Dollmann et al. 2002, 301; Pišot etal. 2002, 344; Rupar 2006, 67).


Otroci iz podeželskih šol so v primerjavi z vrstniki iz mestnih šol dosegali boljše rezultate pri vseh gibalnih nalogah. Zaradi različnih dejavnikov je mogoče sklepati, da je gibalna dejavnost podeželskih družin lahko celo boljša v primerjavi z mestnimi. Tsimeas et al. (2005, 672) pa so prišli do zanimivih ugotovitev, da med mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki v gibalni učinkovitosti ni razlik. Menijo namreč, da kraj bivanja ne vpliva na gibalno učinkovitost.


Za gibalno dejavnost otrok se je kot pomemben dejavnik izkazala tudi izobrazba staršev. Otroci staršev, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe, so gibalno dejavnejši (Videmšek 2007, 55; Videmšek et al. 2008, 137).

Slamar (2009, 47) je v raziskavi ugotovila, da so najmanj gibalno dejavni otroci staršev z osnovno izobrazbo, sledijo jim otroci staršev z visoko, višjo in univerzitetno izobrazbo, najbolj gibalno dejavni pa so otroci staršev s srednješolsko izobrazbo. Starši z višjimi dohodki naj bi bolj spodbujali otroke h gibalni dejavnosti (Videmšek et al. 2008, 137). Nekatere raziskave kažejo, da bi naj vplivala predvsem izobrazba očetov na gibalno dejavnost otrok.

Rezultati ameriške raziskave (Kalish 2000, 13) govorijo o pozitivnem učinku vpliva športno in gibalno aktivnih staršev na svoje otroke.

Športno aktivne matere imajo v primerjavi z neaktivnimi materami kar dvakrat aktivnejše otroke. Zanimivo je dejstvo, da je vpliv očetov še večji. Otroci športno aktivnih očetov so namreč 3,5-krat bolj aktivni kot otroci, katerih očetje so gibalno neaktivni.

 

 


Otroci z obema aktivnima staršema pa so daleč najbolj aktivni – celo do šestkrat bolj v primerjavi z vrstniki, katerih starši so športno neaktivni. Gibalno dejavnejši starši preživijo prosti čas s svojimi otroki dejavneje in jih pogosteje vključujejo v športne dejavnosti v primerjavi z gibalno nedejavnimi starši, kar pomeni, da ima gibalna dejavnost staršev velik vpliv na gibalno dejavnost njihovih otrok (Fogelholm et al. 1999, 1264; Videmšek et al. 2006, 71).


Avtorji analize športnega kartona leta 2016 med drugim ugotavljajo, da so se nekoliko povečale razlike pri regijah, pri čemer sta se na spodnji poziciji telesno najmanj zmogljivih otrok in mladine utrdila Zasavje in Pomurje, kar ugotavlja tudi analiza rezultatov projekta Zdrav življenjski slog.

Stanje na prvih mestih ostaja nespremenjeno. Telesno najzmogljivejši otroci in mladina prihajajo iz regij z dobro športno tradicijo, kot so Gorenjska, Koroška, Goriška in Posavje.

 

 

 

 

Booking.com

Napiši svoje mnenje

Booking.com