Ali nogometni trenerji uničujemo nogometno kreativnost otrok?

Avtor: Jožek Špilak

 

 

 


Zelo radi smo gledali igralce kova Ronaldinho, Ronaldo, Romario, Maradona, Pele itd. in danes Neymarja ter se čudimo njihovi kreativnosti v igri. Vsi imajo veliko skupnega.

 

Mislite, da so se vsi naučili nogometa na igrišču pod taktirko nogometnega trenerja? Kreativnosti zagotovo ne. Kreativnost jim je dala ulica.

Nedolgo nazaj sem prebral knjigo Računajte na nas, avtorja Andreja Kunca. Knjiga je sicer namenjena za košarkarsko stroko, vendar se lahko iz nje naučimo tudi nogometni trenerji. V enem od podpoglavju avtor govori o ustvarjalnosti, s katero se rodimo vsi ljudje, žal pa nadaljuje, da se s to sestavino zelo malo tudi odraste.

V knjigi navaja, da se vsa kreativnost izgubi na petih postajah naše življenjske poti, pri katerih bi zadnji dve (vojska in služba) izpustil.

1. Prvi uničevalec kreativnosti so starši. Kreativnost uničujejo z besedami kot: "to ne gre, se ne da", "tega nihče ne počne", "od tega ne boš živel", "to je nemogoče", "drži se pravil", "tako sem jaz rekel in tako bo in nič drugače".

2. Ko dopolnimo  šest let in začnemo obiskovati šolo, so na vrsti pedagogi. Tu se pojavljajo enaki vzorci. "to ne gre, se ne da", "tega nihče ne počne", "od tega ne boš živel", "to je nemogoče", "drži se pravil", "tako sem jaz rekel in tako bo in nič drugače", le da dodajo še zraven, "tako piše v knjigi".

3. Izvenšolske dejavnosti, ki se nanašajo na nas - nogometne trenerje! In glej ga zlomka. Enaki vzorci.

A smo že kdaj povedali svojim žogobrcem kaj podobnega? Priznam, tudi sam sem že povedal, vendar vedno bolj spoznavam, da jim je potrebno dovoliti tudi možnost za napake, možnost da poskusijo nekaj, kar so videli na televiziji.

Kreativnosti je v nogometu vedno manj, ker izginja igra na ulici. Ulica je bila tista šola, kjer ni bilo pravil. Pravilo je bilo zgolj, da zadnji gol pred mrakom določi zmagovalca na tekmi med bloki.

 


Danes opažam nekaj drugega. Otroci imajo obilo informacij in rešitev, ki jih bi lahko uporabili v nogometu. Vendar imajo omejitev. Nas, nogometne trenerje!

Ko sem bil pred nekaj leti trener mlajših selekcij v enem od centrov v Avstriji, je bilo med drugim obvezno, da imajo otroci en dan možnost, da si sami naredijo trening, jaz pa sem imel zgolj vlogo opazovalca.

Na začetku priznam: Groza, strah, nezaupanje.

Ko pa sem začel gledati, kaj se dogaja z otroki, sem opazil nekaj: zanimanje med otroci, zbranost, angažiranost otrok za delo in predvsem veselje na obrazu.

Trening, ki so ga pripravili otroci, ni bil kaj posebnega. Največkrat so bile zgolj raztezne vaje in prosta igra. Ampak tedaj so otroci res uživali v igri in pokazali včasih tisto, kar nikoli ne bi od njih pričakoval.

Od tedaj imam vedno na tedenskem planu tudi en trening prosto igro.

Otroci živijo v svetu informacij. Dostop do kreativnosti na nogometnih igriščih, ki jih izvajajo virtuozi jim je dejansko na dlani.

Tudi računalniške igrice (kljub temu, da sem proti temu, da so otroci večino prostega časa pred računalnikom), ki jih otroci igrajo, vsebujejo ogromno koristnih informacij, kako bi lahko izvedli neko preigravanje.

V prosti igri otroci nezavedno poskušajo prenesti vzorce, ki so jih opazili na televiziji, računalniku, igralnih konzolah na igrišče, zgolj dovoliti jim je potrebno, da poskušajo.

Otroci prinašajo določene informacije nezavedno na trening in bi jih radi preiskusili. Na nas je, ali jim bomo to dovolili, ali pa bomo eden od tistih nogometnih trenerjev, ki bo veljal za uničevalca kreativnosti.


 

 

 

Booking.com

Napiši svoje mnenje

Booking.com

Najbolj brano